Vrhunec norega slovenskega poletja

Kristjan Čeh po naslovu evropskega prvaka v Rimu leta 2024. FOTO: Profimedia.

Še natanko en mesec nas loči od začetka največjega atletskega dogodka v letošnjem letu, evropskega prvenstva v Birminghamu. Glede na formo in številne državne rekorde naših najboljših atletov se zdi, da bi lahko postalo najuspešnejše v zgodovini slovenske atletike.

Na stadionu Alexander v Birminghamu bo od 10. do 16. avgusta potekal festival evropske atletike, na katerem bomo videli več kot 1600 atletov, med njimi tudi številne slovenske.

Slovenija je na 12 evropskih prvenstvih, na katerih je nastopila v času svoje samostojnosti, osvojila le osem medalj, glede na formo in rezultate morda najbolj nadarjene generacije slovenske atletike pa se utegne ta številka letos poleti močno povišati.

Na zadnje evropsko prvenstvo je slovenska reprezentanca prišla z 22 atleti in atletinjami, letos pa morda pade rekord, saj bi utegnila biti slovenska zasedba še precej bolj številčna. V njej najdemo kar nekaj atletov, ki bi se lahko potegovali za medaljo.

Medalje Slovenije na atletskih EP:

Zlate:
1994 Helsinki: Britta Bilač, skok v višino
2002 München: Jolanda Čeplak, 800 m
2024 Rim: Kristjan Čeh, met diska

Srebrni:
1998 Budimpešta: Brigita Bukovec, 100 m ovire
2022 München: Kristjan Čeh, met diska

Bronaste:
2006 Göteborg: Matic Osovnikar, 100 m
2016 Amsterdam: Robert Renner, skok s palico
2022 München: Tina Šutej, skok s palico

Dva najresnejša kandidata za kolajne

Jasno je, da bo prvi adut Kristjan Čeh, lastnik najdaljšega izida sezone na svetu v metu diska (71,86 m), če odštejemo dosežke s spornega in zelo vetrovnega tekmovališča v Ramoni v ZDA. Naš najboljši atlet v Birmingham prihaja kot branilec naslova izpred dveh let v Rimu, kjer je Sloveniji prinesel tretjo zlato medaljo z evropskih prvenstev in prvo, pod katero se je podpisal slovenski atlet.

Druga favoritka za kolajno je seveda Tina Šutej, bronasta z lanskoletnega svetovnega prvenstva v Tokiu, dvakratna svetovna dvoranska podprvakinja in aktualna evropska podprvakinja v skoku s palico, ki je v zadnjih štirih letih z največjih tekmovanj prinesla kar osem kolajn. Ob olimpijskih igrah, ki so bile tisto leto, je brez nje ostala le še na zadnjem evropskem prvenstvu, na katerem je nastop odpovedala po ogrevanju v kvalifikacijah. Razlog je bila poškodba, zaradi katere se po njenih željah ni izšel niti olimpijski nastop v Parizu.

Na stopničke lahko skočijo še trije

Tretji kandidat za slovenske stopničke je državni rekorder na 400 m z ovirami Matic Ian Guček, ki je pred dvema letoma kot 20-letnik navdušil s sedmim mestom v Rimu, od takrat pa je še napredoval. Po nekaj novih državnih rekordih bo v Birmingham pripotoval kot eden najožjih favoritov za kolajne, česar mladi Celjan, pred katerim je še veliko nastopov na največjih tekmovanjih, niti ne skriva.

Četrto slovensko žezlo v lovu na kolajno, ki je v atletiki ob številčni in odlični konkurenci vselej velik podvig, je Klara Lukan. Odlična slovenska tekačica in serijska državna prvakinja je pred dvema letoma s petim mestom na 10.000 m poskrbela za drugo najboljšo slovensko uvrstitev na zadnjem evropskem prvenstvu, letos pa nanj prihaja s še precej večjim ugledom. Kot ena najboljših evropskih tekačic in nenazadnje tudi kot evropska prvakinja v cestnem teku na 10 km. Že res, da ji tek po cestah leži precej bolj, a s takšnimi rezultati, kot so zapisani v njeni atletski izkaznici, zagotovo med favoritke spada tudi v šprintericah in na stezi.

Ob idealnem razpletu bi se lahko napoved, da se bo letos skušala potegovati za kolajno, uresničila tudi Neji Filipič. Če bo v finalu skočila blizu 14,50 m ali celo dlje, kar ji je letos že uspelo in jo uvršča na peto mesto najboljših letošnjih izidov v Evropi, bi se ji lahko velika želja izpolnila.

Še kar nekaj je takih, ki so izpolnili norme

Vsi našteti so si nastop v Veliki Britaniji seveda zagotovili neposredno, z izpolnitvijo zahtevnih norm, takšnih pa je v slovenski atletiki letos še kar nekaj. Na 10.000 m je normo odtekla tudi Maruša Mišmaš Zrimšek, ki je zaradi težav z zdravjem nehala teči na 3000 m z zaprekami, kjer je spadala med najboljše na svetu, se preusmerila na tek brez zaprek in takoj navdušila. Zanimivo bo videti, kaj pripravlja za vrhunec sezone.

Evropsko prvenstvo si je z normo in novim državnim rekordom 10,09, s katerim je v zgodovino poslal 19 let star mejnik svoj čas enega najboljših evropskih sprinterjev Matica Osovnikarja, zagotovil tudi mladi sprinter Anej Čurin Prapotnik. Če bo podobno hiter na 100 m v Birminghamu, bo morda zadišalo tudi po finalu.

Podobno velja tudi za Niko Glojnarič in njenih 12,76 na 100 m z ovirami. S tem rezultatom se je kot prva Slovenka vsaj malo približala slovenskemu rekordu legendarne Brigite Bukovec, ki je leta 1996 ob pohodu na olimpijsko srebro tekla 12,59.

Z normo je vozovnico za odhod na Otok rezerviral tudi Rok Ferlan, slovenski rekorder na 400 m, ki se vrača po poškodbi in je vse boljši. Če se bo približal svojemu lanskoletnemu državnemu rekordu 44,70, tudi njemu finale ne bi smel uiti.

Številni se bodo uvrstili po rankingu

Ta deveterica pa še zdaleč ni edina, ki bo šla čez natanko mesec dni v ogenj. Še več bo takšnih, ki se bodo tja podali skozi stranska oziroma, če hočete, zadnja vrata – z uvrstitvami po rankingu.

Na poti do Birminghama v tem pogledu trenutno odlično kaže Lii Apostolovski v skoku v višino, ki je trenutno na 16. mestu lestvice, evropsko prvenstvo pa zagotavlja nastop 30 skakalkam. Na zadnjem, 30. mestu je njena mlada rojakinja Ela Velepec, ki je letos navduševala v ZDA.

V zelo dobrem položaju je tudi sprinterka Zala Istenič, ki je na 100 m na lestvici trenutno 28., na 200 m pa še dve mesti višje. Na evropskem prvenstvu bomo v vsaki od teh dveh disciplin videli teči 36 sprinterk.

Liza Šajn je na 39. mestu v maratonu, v katerem bo nastopilo 40 maratonk. Filip Jakob Demšar, tudi on je slovenski rekorder, je prav tako znotraj kvote 30 sprinterjev, ki trenutno vodi na birminghamski spektakel v teku na 110 m z ovirami, in sicer na 27. mestu.

Zraven bi lahko bila tudi 16-letnica

Anita Horvat na 34. mestu na 800 m trenutno zaostaja za najboljšimi 32, ki bodo tekle tam, a jo bomo zelo verjetno videli nastopati na stadionu Alexander. Zagotovo bi v tej disciplini tekla tudi senzacionalna 16-letnica Živa Remic, ki je prav tako izpolnila normo, a bo letošnje poletje posvetila velikim mladinskim tekmovanjem, na katerih bo kandidatka za najvišja mesta.

Pri moških na 800 m dobro kaže Janu Vukoviču, ki je na 35. mestu, medtem ko bo na EP teklo 32 atletov. Zelo mogoče je tudi, da bomo imeli Slovenci v Roku Marklju, ki letos poleti kot po tekočem traku izboljšuje osebne rekorde, svojega predstavnika tudi na 1500 m. Trenutno je sedmi v čakalni vrsti.

Povsem blizu uvrstitve je tudi mladi metalec kladiva Danilo Emberšič, ki je na 31. mestu, medtem ko bo nastopilo 30 metalcev. Nekoliko bolj oddaljen, a še vedno blizu, je Dino Subašić v skoku v daljino, ki je na 38. mestu, nastopilo pa bo prav tako 30 skakalcev.

Štafeta 4x100 metrov — Rekordna slovenska štafeta 4×100 metrov. FOTO: Jure Banfi.

Koliko štafet bo imela Slovenija?

Eden večjih projektov Atletske zveze Slovenije letošnjega poletja so štafete, trenutno pa kaže, da bomo v Birminghamu videli tri. Moška štafeta 4 x 100 m je trenutno 14., moška in ženska štafeta 4 x 400 m pa sta na zadnjem mestu, ki prinaša evropsko prvenstvo, 16.

Nekoliko za najboljšo šestnajsterico zaostaja ženska štafeta 4 x 100 m, a ji še vedno lahko uspe, podobno pa velja tudi za številne druge slovenske atlete in atletinje. Vrata Birminghama se bodo namreč zaprla šele konec meseca, natančneje 26. julija, ko bo dokončno jasno, kdo vse se bo uvrstil tja.